Samostojna razstava

Tarek Atoui

Stoječe valovanje
29. 02. 2024—02. 06. 2024
Galerija Parter
Tarek Atoui
Foto © Blaž Gutman / MGML; Tarek Atoui

Kustosinja: Mara Anjoli Vujić

Razstava Stoječe valovanje prinaša celosten vpogled v ustvarjalno prakso v Bejrutu rojenega in Parizu živečega zvočnega umetnika in elektroakustičnega skladatelja Tareka Atouija. V svoja večplastna zvočna dela ustvarjalec integrira dolgoletno preučevanje zgodovine glasbe in inštrumentov, skozi različne pristope razkriva pomembna družbena in politična vprašanja ter predstavlja glasbo in nove tehnologije kot bistvene vidike izražanja. Pri ustvarjanju instalacij in participativnih performansov preučuje načine, kako poslušamo, čutimo in proizvajamo zvok, ustvarjanje v galerijskem kontekstu pa mu omogoča eksperimentiranje s časom, saj pusti, da se skladba v prostoru odvija skozi daljše časovno obdobje. V sodelovanju s številnimi zvočnimi umetniki, skladatelji in izdelovalci inštrumentov raziskuje in nadgrajuje možnosti taktilnega, fizičnega, vizualnega in gestualnega zaznavanja zvoka. Značilnosti njegovega umetniškega delovanja so zbiranje terenskih posnetkov na načrtno izbranih geografskih lokacijah, ustvarjanje elektronskih in sintetičnih zvokov in lastne programske opreme ter izdelovanje kompleksnih in inventivnih inštrumentov. Ob tem je ključnega pomena poudarek na kolektivnem vidiku njegovega delovanja, pa naj gre za kurirane intervencije in performanse, izvedene v sodelovanju s profesionalnimi in laičnimi udeleženci, ali za izvajanje delavnic za različne družbene skupnosti.

Pričujoča razstava združuje posamezna dela iz treh avtorjevih projektov: Val, Znotraj in Šepetalci. Osrednje mesto zavzema eksperimentalna skladba Val, ki jo je umetnik oblikoval iz zvokov, posnetih v pristaniščih v Abu Dabiju, Atenah in Singapurju, in iz devetih inštrumentov, razvitih za projekt Znotraj, in nekatere starejše projekte. Inštrumente animirajo predmeti in njihovi zvoki, kot prevodniki zvočnih posnetkov iz pristanišč pa nastopajo elementi iz kovine in kamna. Skladba je povezana s petimi napravami za poslušanje iz projekta Šepetalci, ki predvajajo in veččutno okrepijo zvok, nastale pa so leta 2021, ko je umetnik ustvaril novo serijo Šepetalcev, navdihnjeno z delavnicami s skupino predšolskih otrok. Razstavo zaokroži nova različica dela 33 mehkih celic iz projekta Znotraj: tu so bili instrumenti zasnovani kot rezultat delavnice z gluhimi in naglušnimi osebami, v projektu pa je umetnik raziskoval, kako gluhost spremeni naše razumevanje izvedbe zvoka, prostor njegovega širjenja in njegove inštrumente.

Pomembno je poudariti, da so vsi omenjeni projekti nastajali v daljšem časovnem obdobju in niso zaključene celote. Njihovi posamezni elementi, v katerih se zrcalijo znanja in izkušnje, pridobljeni v kontekstih različnih sodelovanj, so vedno znova osnova za nova eksperimentiranja in iskanje prostora za razširjanje predstav o poslušanju.

Razstavo Stoječe valovanje tvori večje število ročno izdelanih instrumentov, ki so tako kiparska dela kot tudi skulpture za poslušanje. Poleg prostorske instalacije razstava ponuja izkušnjo poslušanja venomer spreminjajoče se skladbe oziroma nekakšnega nevsakdanjega koncerta, s svojo postavitvijo pa odpira možnost dinamičnega ali statičnega poslušanja. Ustvarjeno zvočno okolje je občutljiv, nenehno spreminjajoč se mikrokozmos, prepojen z razkošjem zvočnih tekstur, ki jih sprožajo različni materiali, od kamna in vode do medenine in lesa. Umetnik ob ustvarjanju svojih skulptur izhaja iz razmisleka o pridobivanju ali oddajanju zvoka skozi uporabljene organske materiale, elektronske elemente pa vključuje kot orodje za raziskovanje lastnosti teh materialov, njihovih resonanc in akustičnega obnašanja. Značaj prikazanih del povzame že sam naslov razstave, Stoječe valovanje, saj definira fizični pojav, ki ga je prvič opisal Faraday, ko je opazoval stoječe valove na površini tekočine v vibrirajoči posodi, izraz pa je skoval Franz Melde, ki je pojav ponazoril v eksperimentu z vibrirajočimi strunami.

Atouijeve prostorske zvočne instalacije učinkujejo kot celostna zvočna okolja, v katerih so prostor, arhitektura, instrumenti in naša telesa hkrati sprejemniki in prevodniki: vsi oblikujejo kompozicije, ustvarjene iz drobcev akustičnih krajin.

S podporo: Mestna občina Ljubljana, Francoski inštitut v Sloveniji. 

Dela Totem št. 2 (Šepetalci), Disharmonika, Duofluktus, Putinovi rogovi, Litofon, Pascalov polž, The Piezothing in Rotator so uporabljena z dovoljenjem umetnika in Galerije Chantal Crousel iz Pariza.