Mikhail Karikis
Kustosinja: Alenka Gregorič
V kletnem galerijskem prostoru Cukrarne začenjamo izvajanje programske sheme za predstavljanje video in filmskih del; prva bo na vrsti razstava med Lizbono in Londonom živečega grško-britanskega umetnika Mikhaila Karikisa.
Avtor v izbranih video delih opazuje odnose med ljudmi in okoljem skozi posledice deindustrializacije družbe ter z dediščino nekoč pomembnih industrijskih centrov. Ob tem raziskuje povezave med pozitivnimi učinki in negativnimi posledicami industrializacije, odpira razpravo o nujnosti soočanja s skupno zapuščino ter ponuja razmislek o vplivu tradicionalnih načinov življenja kot možnih zgledov za premislek o drugačni prihodnosti. Njegova video, zvočna in performativna dela temeljijo na sodelovanju s posamezniki in različnimi lokalnimi skupnostmi, s katerimi v medsebojnem dialogu interpretira izbrane teme preteklosti. Z dolgoročnim preučevanjem in raziskovanjem krajevnih značilnosti, izročil in osebnih izkušenj sodelujočih beleži raznotere zgodbe krajev in ljudi, ki so z njimi neizogibno povezani. S premišljenim izborom lokacij, dosledno dorečenimi prizori, preciznim montiranjem detajlov okolice v celotno pripoved in skrbno režiranim nastopom sodelujočih so Karikisova video dela istočasno tako poklon kot tudi kritika preteklosti. Z brezhibnim ravnovesjem med vizualnim zapisom in zvokom, za avtorja ključnim elementom umetniškega dela, ter z mestoma abstrahiranimi prostori in kraji dogajanja gledalcu omogočijo odmik od upodobljene problematike in ga spodbujajo k premisleku o perečih vprašanjih sodobnosti.
V času trajanja razstave bo na ogled pet video del, ki se bodo zvrstila v treh časovnih sosledjih, vsaka predstavitev pa bo izvedena v sozvočju z izbrano tematiko del.
Od torka do nedelje med 10. in 19. uro.
Vstopnica za razstavo Skupnosti, glasovi, ekologije vključuje večkratni vstop v kletni prostor Cukrarne in velja za ogled vseh treh delov razstave.
Odrasli: 3 €
Dijaki, študenti, upokojenci, osebe z oviranostmi: 2 €
Družinska vstopnica: 8 €
Brezplačen vstop: otroci do 7. leta starosti, spremljevalci invalidov, turistični vodniki, ICOM, SMD, PRESS, študenti ALUO, AGRFT, likovne pedagogike PF, UMZGO, AVA, NTF, dijaki SŠOF
Prvo bo prikazano video-zvočno delo Zvoki iz globin (2012), katerega glavni protagonist je moški pevski zbor upokojenih rudarjev; ti zbrani na kraju nedelujočega rudnika, kjer so nekoč delali, po spominu mrmrajo industrijske zvoke svojega nekdanjega delovišča. Lirična upodobitev, nekakšna oda delu in delovnemu naporu pozabljenega časa, je poklon izginjajočemu poklicu in identiteti delavskega razreda in opomin na čas osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je z naglim zaprtjem mnogih premogovnikov radikalno spremenila socialna slika mnogih angleških mest.
Zvoki iz globin bodo na ogled od 6. do 25. februarja 2024.
V drugem časovnem terminu se bomo osredotočili na tri Karikisova dela, v katerih mladi ljudje v ospredje postavijo povezavo med postindustrijsko zapuščino in ekologijo. V zadnjih letih avtor vedno pogosteje sodeluje z otroki in mladino, s čimer moč akcije polaga v roke prihajajočih generacij in jih spodbuja k razmisleku o vlogi družbeno odgovornega in politično aktivnega državljana. Z izpostavljanjem njihovih sporočil in prenosom slednjih v umetniške izjave poudarja, da je s kolektivnim delovanjem in aktivno participacijo mogoče vplivati na pomembne družbene odločitve. Vsem trem delom – Otroci tesnobe (2014), Ni strahu (2016) in Neobičajen protest (2018) – je v postavljanju zahtev po soočanju s posledicami preteklosti in iskanju odgovorov in trajnostnih rešitev na izzive prihodnosti skupen motiv protesta.
Mladinska trilogija bo na ogled od 27. februarja do 17. marca 2024.
Predstavitev se zaključi z delom Ženske morja (2013), v katerem je ohranjanje tradicionalnega poklica mogoče brati tudi kot optimistično napoved ekološko ozaveščene prihodnosti. Na južnokorejskem otoku Džedžu se namreč osemdesetletne ženske tudi do osemdesetkrat na dan na dah potapljajo v velike globine ter tam iščejo bisere in nabirajo morsko hrano. Ta hitro izginjajoči starodavni poklic, ki je do sedemdesetih let prejšnjega stoletja postal prevladujoča gospodarska panoga na otoku, vendar so ga močno prizadele spremembe zaradi globalnega segrevanja in onesnaževanja oceanov, ponuja zgled prerazporeditve tradicionalnih družinskih vlog in je primer preseganja zakoreninjenih tradicij industrijske dobe.
Ženske morja bodo na ogled od 19. marca do 7. aprila 2024.
