Projekt Sosedje in državljani Apolonije Šušteršič v Cukrarni je bil prvič predstavljen leta 2022 na razstavi Vračanje pogleda. Sklenili ga bomo na dogodku v torek, 2. 4. 2024, ko bo Apolonija Šušteršič v medetaži predstavila projekt, sledila pa ji bosta posaditev jablane in podpis Jabolčnega dogovora.
PROGRAM:
Predstavitev projekta
16.00–17.00, medetaža
Posaditev jablane in podpis Jabolčnega dogovora
17.00–18.00, dvorišče
Vstop prost.
Projekt Sosedje in državljani od leta 2015 poteka v mestu Gävle na Švedskem. Apolonija Šušteršič se je skupaj z lokalnim pomologom Sylvejem Rolandssonom in tremi okoliškimi osnovnimi šolami (Stora Sätraskolan, Stigslunds skola in Prolympia) pogovarjala o zgodovini in prihodnosti družbe. Rezultat procesa je bilo oblikovanje treh končnih urbanističnih elementov: sadovnjaka z jablanami, peščenega polja/zimskega drsališča in klopi za srečanja. Projekt je s podpisom Jabolčnega dogovora uredil neformalno sodelovanje med tremi osnovnimi šolami. Dogovorili so se, da se bodo srečevali vsaj enkrat na leto in 25. septembra praznovali dan jabolk.
Pomemben del projekta Sosedje in državljani je element cepljenja jabolčnih dreves na različnih lokacijah po svetu s cepičem monumentalnega drevesa iz mesta Gävle. Drevo, ki bi ga moralo mesto Gävle zapisati v svojo zgodovino, je imelo največjo krošnjo na svetu, dokler ga niso posekali, da bi naredili prostor za prihodnjo stanovanjsko gradnjo. Avtorica projekta se je odločila, da bo v spomin drevesu na različnih lokacijah po svetu posadila jablane lokalnih sort, cepljene s cepičem posekanega drevesa. Na ta način želi ustvariti mrežo jablan, ki skupaj tvorijo veliko krošnjo, ter obenem spodbuditi gojenje jablan kot opomnik na ohranjanje ravnovesja med grajenim, kultiviranim in naravnim okoljem.
Delo umetnice in arhitektke Apolonije Šušteršič opredeljuje kritična prostorska praksa, ki je vedno lokacijsko specifična, transdisciplinarna ter raziskovalno in sodelovalno zasnovana. V svojih projektih obravnava razmerja med umetnostjo, arhitekturo in prostorskim načrtovanjem ter njihove družbene, kulturne in politične implikacije. Pri tem prevprašuje prevladujoče pojmovanje umetnosti in arhitekture, ki je v obeh primerih osredotočeno na oblikovanje in izdelovanje objektov, in širi pojmovanja teh praks na procese in odnose, ki se oblikujejo skozi produkcijo prostora. V svojih projektih izhaja iz konkretne lokacije oz. prostorske situacije, ki jo najprej temeljito razišče. V raziskavah urbanih in socialnih prostorov pa se ne zadovolji s samo kritično analizo, temveč skozi razvoj projekta oblikuje platforme in predloge, ki nudijo nove možnosti razvoja in rabe urbanega prostora ter aktivnejše vloge javnosti pri tem.
